Borut Sever: FIHO in organizacije smo tu, ker ne sme nihče ostati sam

Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji je organizacija, ki zapolnjuje vrzeli v družbi, ki jih javni sistem sam ne zmore. Kako doživljate to odgovornost – zlasti ko se soočate z omejenimi viri?

Osebno to doživljam kot nekaj samoumevnega – mislim, da bi moral imeti vsak izmed nas v sebi željo po skrbi za bližnjega – širše v vlogi fundacije pa vidim naše delo kot dopolnilno skrb in nadgradnjo sistema socialnega varstva. Nenazadnje je v naši ustavi zapisano, da smo socialna država. Naša naloga je torej, da skupaj ustvarjamo možnosti, ki omogočajo dostojno in človeka vredno življenje ter enake možnosti za vse.

Težko ocenim, koliko je takšnih posameznikov, ki pomoči žal ne prejmejo. Pri tem težava niso le omejeni viri, ampak tudi pravočasnost. Invalidske in humanitarne organizacije, ki opravljajo pomembno in plemenito delo, so pogosto prve ali celo edine, ki na terenu neposredno zaznajo stisko in jo tudi naslovijo. Mnogokrat so to primeri, kjer gre le za dvig kakovosti življenja, prevečkrat pa tudi za pomoč za osnovno preživetje in za podporo pri uresničevanju osnovnih človekovih pravic in enakih možnosti.

Kljub omejitvam ostaja naše temeljno vodilo ter vodilo organizacij, ki jih sofinanciramo, da nihče ne sme ostati sam. Zavedamo se, da ne moremo rešiti vseh stisk, a že osnovni človeški stik, bližina in toplina lahko naredijo veliko.

"Kljub omejitvam ostaja naše temeljno vodilo ter vodilo organizacij, ki jih sofinanciramo, da nihče ne sme ostati sam."

Pogosto poudarjate, da si želite še bolj trajnostno in stabilno podpirati programe invalidskih in humanitarnih organizacij. Kje v prihodnosti vidite priložnosti, da bi stabilnost podpore še okrepili?

Naša vizija temelji na partnerstvu med različnimi deležniki. Za področje socialne skrbi smo odgovorni tako država in politika kot gospodarstvo, skupnosti in posamezniki. Delati moramo skupaj ter iskati, nenazadnje najti, načine in vzvode, da nam bo uspelo vsem posameznikom zagotoviti enake možnosti. Denar ne bi smel biti tisti, ki določa, ali bo nekdo prejel pomoč ali ne, sredstva preprosto moramo zagotoviti. To lahko dosežemo le s partnerstvom.

Partnerstvo v tem kontekstu pomeni vse od ustreznih pravnih podlag in zakonodaje do večje družbene zavesti in odgovornosti. Ljudje se moramo zavedati, da med nami živijo posamezniki, ki potrebujejo pomoč, ter da imamo v Sloveniji odličen sistem invalidskih in humanitarnih organizacij, ki jim lahko pomagajo.

Govorite o partnerstvu – letos ste organizirali že drugi forum, katerega naziv naslavlja prav to. Kako bi opisali razvoj foruma Partnerstvo za prihodnost, kaj je letošnji pokazal v primerjavi s prvim in katere ideje je prinesel za nadaljnje delo?

Pri organizaciji drugega foruma smo izhajali iz izkušenj, ki smo jih pridobili lani. Že takrat je postalo jasno, da slovenska družba premalo pozna razsežnosti dela invalidskih in humanitarnih organizacij ter njihov prispevek skupnosti, kar smo poskušali letos posebej nagovoriti. Predstavitev dela organizacij smo letos konkretno nadgradili s fotografsko razstavo. Vizualno smo predstavili različne oblike pomoči, zgodbe in življenjske situacije ljudi v stiski. Fotografije so obiskovalce nagovorile na čustveni ravni in govorile o tem, kaj organizacije na terenu dejansko počno.

Že lani se je pokazalo tudi, da prisotnost predstavnikov države daje pomembno potrditev delu nevladnih organizacij. Letos nas je obiskala predsednica države, dr. Nataša Pirc Musar, kar je našemu sporočilu dodalo pomembno težo. Javna podpora ni pomembna le zaradi občutka priznanja, ampak ker krepi tudi zavedanje družbe, da je humanitarno delo ključno za delovanje socialne države.

Na obeh forumih smo opozarjali na neizkoriščene zakonske možnosti, to so na primer davčne olajšave za podjetja in davek na srečke, ki bremeni sredstva, namenjena dobrodelnim programom. Tako je forum postal tudi prostor, kjer podjetnikom predstavljamo, kako lahko pomagajo in katere konkretne poti imajo na voljo.

Odzivi na foruma so bili izjemni, ključno sporočilo pa je pokazalo, da ozaveščanje ne sme biti dogodek enkrat na leto, ampak proces. Jasno je, da moramo kot družba o teh temah neprekinjeno govoriti, da postanejo vidne, razumljene in podprte vse leto.

Če strnem misli z obeh forumov: ker ga organiziramo z mislijo na tiste, ki potrebujejo pomoč, ne želimo le ozaveščati javnosti, ampak tudi ustvariti prostor za povezovanje, izmenjavo znanja in oblikovanje konkretnih rešitev, ki bodo odločale o naši skupni prihodnosti.

Kaj bi si želeli, da bi javnost bolje razumela o financiranju nevladnih organizacij s področja invalidstva in socialnega varstva?

Vse to, na kar smo opozorili na zadnjih dveh forumih. Želimo si, da bi bilo dobro delo organizacij bolje prepoznano in cenjeno. Ljudje premalo poznajo zgodbe, čeprav te vsak dan spreminjajo življenja posameznikov, morda naših sosedov, znancev, bližnjih … Ljudje bi se lažje angažirali in razmišljali, kako lahko naredijo in prispevajo več, če bi imeli več informacij. In če bi razumeli, da sredstva, namenjena organizacijam, niso strošek, ampak naložba v našo družbo v prihodnosti.

Na katere letošnje dosežke ste najbolj ponosni in kateri izzivi vas čakajo v prihodnjem letu?

Delujemo na takšnem področju, da ne moremo izpostaviti posameznih dosežkov – veliko je lepih zgodb, ki jih pišejo ljudje v invalidskih in humanitarnih organizacijah. Zelo sem ponosen na svoje sodelavce, zaposlene in prostovoljce v organizacijah, ki se vsak dan trudijo, da s svojim delom ustvarjajo bolj vključujočo družbo.

Kar zadeva fundacijo samo, pa smo letos nadgradili upravne postopke, posodobili aplikacijo za razpise, pridobili certifikat kakovosti ISO ter krepili sodelovanje z gospodarstvom in politiko, predvsem na področju družbene odgovornosti in socialne trajnosti.

Ključni izziv bo v prihodnje ostalo zagotavljanje virov za delo oziroma programe organizacij. Vsako leto sicer zagotovimo več sredstev, a še vedno zadostimo le polovici potreb. Še naprej bomo v partnerstvu iskali rešitve in si prizadevali za pravne spremembe, kot je ukinitev davka na srečke. Hkrati bomo nadgrajevali postopke, spodbujali digitalizacijo in si prizadevali zmanjševati birokratsko breme, da bodo lahko organizacije še več svojega časa namenile delu z ljudmi.

"Že prijazna beseda in stisk tople dlani lahko pomenita veliko."

Kaj bi ob koncu leta sporočili državljankam in državljanom Slovenije o pomenu solidarnosti, pomoči in skupnosti?

Jaz, ti … mi vsi smo družba. Če bomo skrbeli za naše bližnje, bomo izboljšali tudi kakovost lastnega življenja. Praznični čas je odlična priložnost, da se spomnimo tudi na druge. Na tiste, ki nimajo nikogar blizu. Že prijazna beseda in stisk tople dlani lahko pomenita veliko. Izkoristimo te dni, da pokažemo, da smo tu drug za drugega in da nihče ne ostane sam.