»Človeka moramo srečati tam, kjer je«

Kateri projekti ali dejavnosti v zadnjih dveh letih so najbolj izboljšali dostopnost vaših storitev za ranljive posameznike?

V zadnjih dveh letih smo dostopnost naših storitev oziroma oblik pomoči izboljšali z večjo prilagodljivostjo potrebam našim uporabnikom, saj ugotavljamo, da se prioritete posameznikov in družin spreminjajo s spremembami v družbi. Temu želimo čim bolj približati tudi naše različne oblike pomoči in pristope s ciljem čim bolje pomagati posamezniku, ki se znajde v stiski ter se s situacijo, v kateri se je znašel, ne more pravilno in na pravi način spopadati sam. Poleg skupinske terapevtske obravnave smo okrepili individualno in družinsko psihoterapevtko svetovanje, saj se številni posamezniki zaradi sramu, stigme ali osebne stiske lažje najprej vključijo v bolj varen, oseben stik s strokovnjakom kot v intenzivno skupinsko terapevtsko obravnavo.

Pomembno je tudi, da je naša odzivnost na prve stike uporabnikov hitra ne glede na pot: osebno, telefonsko ali po potrebi tudi spletno. S tem ljudem omogočamo, da pomoč dobijo takrat, ko jo najbolj potrebujejo oziroma ko čutijo, da so pomoč tudi pripravljeni sprejeti.

Posebno pozornost namenjamo svojcem in otrokom iz družin, kjer so prisotne težave z zasvojenostjo, saj so prav oni pogosto spregledani. Naš cilj je, da je pomoč dostopna, strokovna, varna in hkrati dostojanstvena, spoštljiva ter empatična.

Katere izzive ste pri izvajanju teh projektov zaznali kot največje in kako ste jih naslovili?

Največji izziv, ki ga zaznavamo, je, da ljudje pomoč pogosto poiščejo pozno, ker se bojujejo sami s seboj in s težavami v upanju, da bodo zmogli sami, a se tako stiske le še bolj poglabljajo ter se jim pridružujejo še nove in nove. Pri težavah, povezanih z alkoholom in zasvojenostjo v družini, so še vedno močno prisotni sram, občutek krivde ter strah pred stigmo, kar lahko povežemo z družinskimi skrivnostmi, ki so v takšnih družinah praviloma prisotne.

Drugi pomemben izziv je raznolikost potreb uporabnikov. Nekateri potrebujejo bolj individualno podporo, drugi skupinsko obravnavo, tretji predvsem informacije, usmerjanje ali podporo kot svojci. Zato smo oblike pomoči prilagajali posamezniku in njegovemu trenutnemu stanju, čemur bomo sledili tudi v prihodnje.

Pri vsem tem ostaja naše ključno vodilo, da človeka najprej srečamo tam, kjer je, situacijsko. Z velikim razumevanjem, strokovnostjo in spoštovanjem ter človeško bližino in empatijo, da ima občutek slišanosti ter razumevanja.

Kako vidite nadaljnji razvoj in trajnost teh dejavnosti v prihodnjih letih?

Nadaljnji razvoj dejavnosti vidimo predvsem v ohranjanju vsega tistega, kar se je v letih pokazalo kot najpomembnejše: varnega, strokovnega in človeškega prostora, kamor lahko posamezniki in družine pridejo brez strahu pred obsojanjem ter kritiko. Pri našem delu ne razmišljamo le o ciljih v formalnem smislu, temveč predvsem o ljudeh, odnosih in procesih sprememb, ki potrebujejo čas, zaupanje in spoštovanje.

V prihodnjih letih želimo še naprej razvijati kombinacijo individualnega dela, dela z družinami in skupinske terapevtske obravnave. Pomembno je, da ostanemo strokovni, a hkrati dovolj blizu človeku. Izkušnje nas učijo, da ljudje pogosto prihajajo s tišino, sramom, zadržanostjo ali občutkom poraza, zato je ključno, da jim omogočimo varen vstop v proces pomoči, ki traja dlje časa.

Trajnost teh dejavnosti vidimo v strokovni rasti, superviziji, povezovanju z drugimi službami in organizacijami ter v stabilni podpori financerjev. Hkrati jo vidimo tudi v vrednotah, ki so v 25 letih ostale enake: spoštovanje, dostojanstvo, odgovornost, srčnost, empatičnost in vera, da je sprememba mogoča. Dokler bo naše delo temeljilo na strokovnosti, spoštovanju in človeški bližini, bo vedno imelo smisel.

Kaj vas žene naprej in motivira kljub morebitnim težavam ali oviram?

Naš motiv za naprej je predvsem zavedanje, da ima naše delo smisel ter da hkrati osmišlja življenja drugih, naših uporabnikov. Tudi kadar se srečujemo z ovirami, utrujenostjo ali težkimi zgodbami, nas vedno znova motivirajo ljudje, posamezniki in družine, ki zberejo pogum, da stopijo na pot spremembe, kar vsekakor ni enostavno. Njihov pogum, padci, vztrajanje in majhni koraki naprej so tisto, kar daje našemu delu največjo vrednost in smisel.

Motivira nas tudi prepričanje, da si vsak človek zasluži dostojanstveno in strokovno obravnavo, spoštovanje in možnost novega začetka, tudi takrat, ko mu ne gre. Pri našem delu ne bežimo pred težkimi zgodbami, ampak poskušamo ostati prisotni, strokovni in človeški tudi takrat, ko je težko, ter poskušamo pokazati pot naprej. Od vsakega posameznika pa je odvisno, ali se odloči stopiti na pot sprememb ali ne. Naša srčnost se kaže kot zavestna strokovna drža in je pomemben del naše motivacije.

Kljub morebitnim težavam nas naprej vodita tudi hvaležnost za vse poti, ki smo jih prehodili do zdaj, in vera, da je sprememba mogoča. Dokler bodo ljudje potrebovali varen prostor, odnos in podporo, bomo v Društvu Žarek upanja iskali načine, kako jim stati ob strani in jim po najboljših močeh pomagati.

Lahko z nami delite primer dobre zgodbe iz prejšnjega leta?

Kot primer dobre zgodbe iz prejšnjega leta bi izpostavili predvsem praznovanje 25-letnice delovanja Društva Žarek upanja, ki za nas ni bilo le obeležitev jubileja, ampak predvsem potrditev, da naše dolgoletno delo pušča sledi v življenjih ljudi. Ob tej priložnosti smo se ponovno ozrli na vse posameznike in družine, ki so vstopili v program, vztrajali, iskali svojo pot in s tem soustvarjali našo zgodbo.

Posebej dragoceno je bilo videti, koliko osebnih zgodb okrevanja, hvaležnosti in pripadnosti se je povezalo v skupno izkušnjo. To nas je spomnilo, da uspeh našega dela ni samo v številkah, ampak predvsem v ljudeh, ki si upajo priti, ostati, poskusiti znova in postopoma graditi življenje z več miru, odgovornosti in dostojanstva ter osebnega zadovoljstva in sreče.

Dobra zgodba prejšnjega leta je zato prav ta občutek skupnosti: da Žarek upanja po 25 letih ostaja prostor, kjer ljudje niso sami, kjer se spremembe dogajajo v odnosu in kjer lahko tudi iz težkih življenjskih izkušenj zraste nekaj novega, čudovitega. To je za nas največja potrditev, da je vredno vztrajati.

Praznovali ste 25. obletnico delovanja. Ali ste pripravili kakšne posebne aktivnosti, dogodke ali pobude? Želite ob jubileju Slovenkam in Slovencem predati kakšno sporočilo, dosežek ali vrednoto?

Ob 25-letnici delovanja smo želeli predvsem pokazati, da Društvo Žarek upanja ni le organizacija, ampak prostor ljudi, odnosov, sprememb in vztrajanja. Ob jubileju smo pripravili zbornik, v katerem smo zbrali del naše poti, strokovne poglede, osebne zgodbe, utrinke iz skupnosti in predstavitve programov. To je za nas pomemben dokument spomina, hvaležnosti in tudi odgovornosti za naprej.

Jubileja ne razumemo le kot praznovanja preteklosti, ampak kot priložnost, da ponovno poudarimo vrednote, na katerih društvo stoji že 25 let. Naša zgodba ni zgodba o hitrih rešitvah, ampak o vztrajanju in ljudeh, ki so si upali ostati tudi takrat, ko je bilo težko.

Ob tej priložnosti bi želeli predati predvsem sporočilo, da človek v stiski ne sme ostati sam. Težave z alkoholom in zasvojenostjo ne prizadenejo le posameznika, ampak celotne družine, otroke in širše odnose. Zato je pomembno, da o teh stiskah govorimo brez obsojanja in da ljudem omogočimo varen prostor, kjer so lahko slišani, sprejeti in podprti.

Naš največji dosežek niso le leta delovanja, ampak ljudje, posamezniki in družine, ki so stopili na pot spremembe. In če bi morali ob 25-letnici izpostaviti eno vrednoto, bi bila to upanje: ne kot prazna beseda, ampak kot izkušnja, ki nastane v odnosu, ko nekdo ob človeku vztraja dovolj dolgo.

Ob letošnjem praznovanju septembra organiziramo tudi Mednarodno konferenco Alpe Jadran Balkan na Bledu z naslovom Pot k sodelovanju: Integracija različnih oblik strokovne pomoči na področju zdravljenja in obravnave alkoholizma ter drugih odvisnosti, v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje Republike Slovenije. Konferenca bo izjemna priložnost za predstavitev znanstvenih spoznanj in strokovnih pristopov ter za izmenjavo praktičnih izkušenj strokovnjakov iz različnih držav.