Dvajset let Vincencijeve zveze dobrote: ustvarjati dom za tiste, ki ga najbolj potrebujejo

Od pomoči posamezniku do podpore celotni družini

Delo društva temelji na kontinuiranem izvajanju in razvoju programov. V Centru za družine Mirenski Grad že dve desetletji pomagajo otrokom, mladostnikom, staršem, parom in družinam. Brezdomnim nudijo podporo v okviru programa Celostna pomoč brezdomnim za aktivno vključevanje v družbo, s programom Šola prostovoljstva pa povezujejo in usposabljajo prostovoljce ter spodbujajo njihovo osebno rast in odgovornost do sočloveka.

V zadnjih letih vse več pozornosti namenjajo celostnemu spremljanju družin. Pri delu z otroki namreč ugotavljajo, da se za učnimi težavami pogosto skrivajo tudi globlje družinske stiske, neurejeni odnosi in vzgojni izzivi. Zato poleg učne in psihosocialne pomoči otrokom krepijo sodelovanje s starši, šolami, centri za socialno delo in drugimi strokovnimi ustanovami.

V zadnjem letu so družine začeli obiskovati tudi na domu, kjer jim pomagajo pri organizaciji družinskega življenja, krepitvi starševske vloge in ustvarjanju spodbudnejšega okolja za otroke. Družinam želijo pomagati pravočasno, še preden se njihove stiske poglobijo.

Pomemben del njihovega dela ostaja tudi razvoj prostovoljstva. S projektom MLADI-NA-GRADA mladi ob bivanju, mentorstvu in skupnem delu pridobivajo življenjske izkušnje ter se vključujejo v pomoč otrokom in brezdomnim. S projektom Hiša prostovoljstva pa društvo vzpostavlja novo prostovoljsko skupnost, ki bo povezovala bivanje, delo in programe za različne generacije.

Več kot 120 ljudem dnevno nudijo pomoč v Ljubljani

Eden največjih izzivov društva ostaja zagotavljanje ustrezne pomoči brezdomnim. V obeh dnevnih centrih opažajo vse večje potrebe po pomoči. Samo v Dnevnem centru za brezdomce v Ljubljani pa vsak dan pomagajo več kot 120 ljudem, ki jim zagotavljajo prehrano, osebno higieno, zdravstveno nego, psihosocialno podporo in druge oblike pomoči.

Prav letos, ko dnevni center obeležuje 20 let delovanja, se soočajo z nujnostjo selitve iz sedanjih prostorov. Društvo zato veliko časa in energije namenja pripravi dokumentacije ter urejanju pogojev za obnovo hiše, ki jo je za potrebe društva kupila Misijonska družba. Vanjo želijo preseliti dnevni center.

Med brezdomnimi je vse več starejših, kronično bolnih in oslabelih oseb, ki poleg druge pomoči potrebujejo tudi nego. Posebej zahtevne so situacije, ko ljudje po odpustu iz bolnišnice nimajo kam, čeprav še vedno potrebujejo oskrbo. »Nujno bi potrebovali negovalno zavetišče,« poudarjajo v društvu.

Ob tem opozarjajo na hudo pomanjkanje prenočitvenih mest v Ljubljani in vse več mladih brezdomnih oseb, za katere bi potrebovali prilagojene programe. Pomemben izziv ostaja tudi zagotavljanje različnih oblik nastanitve, vključno z nizkopražnimi zavetišči, kjer abstinenca ne bi bila pogoj za sprejem. Društvo že omogoča nastanitveno podporo različnim ranljivim skupinam, tudi transspolnim osebam, in si prizadeva pomoč prilagajati potrebam posameznikov.

Ob vse večjih potrebah se v društvu sprašujejo, koliko prostora je v naši družbi za ranljive ljudi. Na njihove stiske odgovarjajo s celostno pomočjo, individualnim spremljanjem ter povezovanjem zaposlenih, prostovoljcev in uporabnikov.

Majhni koraki, ki pomenijo velike spremembe

V društvu poudarjajo, da dobre zgodbe niso vedno povezane z velikimi življenjskimi preobrati. Pogosto se kažejo v vsakdanjih korakih, ko človek postopoma pridobiva samozavest, ponovno vzpostavlja odnose ali odkriva, da lahko tudi sam prispeva k skupnosti.

V Centru za družine jih veselijo napredki otrok, ki ob učni pomoči in osebnem spremljanju razvijajo delovne navade, pridobivajo samozavest in izboljšujejo odnose z drugimi. Posebej dragoceno je, ko uspejo vzpostaviti zaupanje s celotno družino in ji pomagati pri premagovanju težav.

Podobne spremembe spremljajo pri delu z brezdomnimi. Ljudje, ki so zaradi dolgotrajnega življenja na ulici izgubili zaupanje vase in v druge, ob rednem vključevanju v dnevni center, individualnem spremljanju in skupnem delu postopoma ponovno odkrivajo svoje sposobnosti ter prevzemajo odgovornost zase in za skupnost.

»Takšne zgodbe so za nas dragocene, saj kažejo, da pomoč ni le enosmerno dajanje. Vsak človek ima nekaj, kar lahko prispeva v skupnost,« poudarjajo v društvu.

Dve desetletji solidarnosti in skoraj 27.000 ur prostovoljnega dela v enem letu

Pomemben del zgodbe društva so prostovoljci, ki s svojim časom, znanjem in vztrajnostjo omogočajo izvajanje številnih dejavnosti.

Društvo svoje poslanstvo gradi na zgledu sv. Vincencija Pavelskega, ki je življenje posvetil pomoči najbolj ubogim. Njihovo temeljno vodilo ostaja ustvarjanje doma kot prostora sprejetosti, pripadnosti in možnosti za osebno rast.

V prihodnjih letih želijo nadaljevati razvoj celostnega spremljanja družin, krepiti podporo otrokom in mladostnikom ter širiti možnosti za pomoč brezdomnim. Pri tem poudarjajo pomen ustreznih prostorov, stabilnega financiranja in usposobljenih sodelavcev.

Ob 20-letnici pa želijo širši javnosti predati predvsem sporočilo o pomenu solidarnosti in odgovornosti do sočloveka:

Skupaj za družbo, v kateri je prostor za vsakogar

FIHO s sofinanciranjem podpira programe in delovanje Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote ter tako prispeva k zagotavljanju pomoči ljudem v različnih življenjskih stiskah. Ob 20-letnici društvu iskreno čestitamo in se zahvaljujemo vsem zaposlenim in prostovoljcem, ki s svojim predanim delom prispevajo k bolj vključujoči in solidarni družbi.

FOTO: arhiv Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote