Moje življenje = Tvoje življenje
Vsako leto nešteto posameznikov v Sloveniji in po svetu išče svoj novi začetek ali kot v svoji osebni zgodbi pripoveduje gospod Adnan Fazlagić svoje drugo rojstvo. Pri tem je osebam v Sloveniji v veliko pomoč Slovensko društvo Transplant. Njihovega dela ne predstavlja le pomoč bolnikom s presajenimi organi, ampak tudi ozaveščanje o darovanju organov ter pomoč in podpora za čim bolj kakovostno življenje. Več o plemenitem delu društva preberite v spodnjem intervjuju s predsednico Slovenskega društva Transplant, Nino Žitek.
Predsednica Slovenskega društva Transplant, Nina Žitek
Kateri projekti ali dejavnosti v zadnjih dveh letih, ki jih je sofinancirala FIHO, so najbolj izboljšali dostopnost storitev za ranljive posameznike?
Na prvem mestu je fotografska razstava Moja brazgotina, moje življenje. Gre za razstavo aktov ljudi s presajenimi organi, kjer smo v ospredje postavili brazgotino. Fotografiral je Miran Juršič. V projektu je sodelovalo 11 ljudi po transplantaciji, ki so pogumno odvrgli svoja oblačila in pokazali brazgotine. Brazgotina ima dva pomena. Je zgodba o žalosti, strahu, jezi, nemoči. A hkrati tudi zgodba o zmagi nad boleznijo, o hvaležnosti, o življenju. Ta razstava je še zmeraj aktualna in potuje po Sloveniji. Trenutno je na ogled v Zdravstvenem domu Trebnje.
Ponosni smo tudi na kampanjo Krog hvaležnosti in sodelovanja, kjer smo umetnost povezali s transplantacijo ter darovanjem organov. V sklopu kampanje bomo letos organizirali tudi večji dogodek, kjer bomo še bolj povezali različne akterje, ki so odgovorni, da se transplantacija lahko izvede (strokovne, podporne službe transplantacijskega tima, piloti Slovenske vojske …), kot tudi prejemnike organov in njihove družine. K sodelovanju smo povabili tri umetnike (Robert Jurak, Izidor Zadravec in Nedim Ahmetović - Mafa), ki so oblikovali skulpture organov (iz različnih materialov: les, kovina, plastika).
Kaj vas žene naprej in motivira pri vašem delu kljub morebitnim težavam ali oviram?
Zgodbe, ki jih piše naše društvo, so motivacija zame. Svoj prosti čas zelo rada namenjam delu v društvu, ki ga je precej, priznam. Slovensko društvo Transplant sestavljamo tako prejemniki organov, naši bližnji, podporni člani, vsi želimo ozaveščati o darovanju organov.
Z osebnimi zgodbami, projekti in kampanjami želimo povabiti ljudi k razmisleku o tem. Ko vidim, da vsak tak projekt opogumi ljudi, da se opredelijo za darovalce, v meni to prebudi zadovoljstvo, hvaležnost.
Lahko z nami delite primer dobre zgodbe iz prejšnjega leta?
Težko izberem samo eno zgodbo. Veliko jih je. Lani oktobra smo se ob evropskem dnevu darovanja povezali prejemniki organov in zdravniki, društva bolnikov, Zavod Slovenija-transplant ter skupaj ozaveščali, razbijali predsodke in se povezovali. Taki dogodki so primer dobre prakse, ko stopimo skupaj za dober namen. Da spregovorimo o zgodbah s srečnim koncem, da se zahvalimo darovalcem in da prijazno povabimo ljudi k razmisleku o darovanju.
Primer dobre prakse je tudi že omenjena razstava Moja brazgotina, moje življenje. Ko je prvič zagledala luč javnosti, se je v registru darovalcev opredelilo kar 566 ljudi, kar je bilo največ na mesečni ravni v zadnjih treh letih. Ob otvoritvah razstave smo organizirali tudi okrogle mize, kjer smo spregovorili o svojih osebnih zgodbah in s tem tudi razbijali mite.
Prav je, da omenim tudi naše športnike, ki se redno udeležujejo športnih iger v tujini. Lani so se udeležili evropskih športnih iger za transplantirane in dializne bolnike v Lizboni ter domov prinesli kar devet medalj. Letos v avgustu bodo zastopali barve Slovenije na svetovnih športnih igrah za transplantirane v Dresdnu. Občudujem jih, to je toliko truda, vadbe, poguma in motivacije.
Osebna zgodba je dostopna na tej povezavi. Še več ganljivih pričevanj pa preberite na uradni spletni strani Slovenskega društva Transplant.