Pogovor: Prošenj dvakrat več, kot je denarja

Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) bo letos razdelila 24 milijonov evrov 120 invalidskim in humanitarnim organizacijam. To pomeni več kot 400.000 ljudi po Sloveniji. »Na razpis smo prejeli za skoraj 50 milijonov evrov prošenj - več kot dvakrat toliko, kot imamo na voljo. To ni naključje. Revščina raste, življenjski stroški so višji, čakalne dobe v zdravstvu so daljše, stiske so globlje. Organizacije na terenu vsak dan zaznavajo več ljudi, ki potrebujejo pomoč,« pravi Borut Sever, direktor FIHO. Večino sredstev FIHO pridobi od Loterije Slovenije. Kot pravi Sever, pa iščejo tudi dodatne vire.

V čem v fundaciji FIHO vidite glavno vlogo in pomen društev bolnikov? Kako pomembna je vloga fundacije za njihovo delovanje?

»Društva bolnikov in druge invalidske ter humanitarne organizacije so prvi stik z ljudmi v stiski. To so ljudje, ki vsak dan poslušajo zgodbe bolnikov, staršev otrok s posebnimi potrebami, starejših, ki živijo sami, invalidov, ki jim ponudijo podporo. Oni najbolje vedo, kaj ljudje res potrebujejo, ne na papirju, ampak v resničnem življenju. Naša vloga je, da jim zagotovimo stabilno podporo, da lahko to delo opravljajo neprekinjeno. Ne financiramo le posameznih projektov, temveč omogočamo, da društva sploh lahko delujejo: da plačajo osnovne stroške, ohranijo prostore, kupijo opremo, organizirajo terapije, prevoze, svetovanja. To so stvari, ki jih drugi razpisi pogosto ne krijejo, brez njih pa programi ne morejo obstajati. Zato je FIHO pomemben člen v tej verigi pomoči. Organizacije imajo znanje in neposreden stik z ljudmi, mi pa jim zagotavljamo stabilnost, da lahko razmišljajo dolgoročno in ne le od razpisa do razpisa. Ob tern naša vloga ni samo finančna. Verjamemo, da mora biti skrb za ranljive skupine širša družbena naloga. Zato povezujemo državo, gospodarstvo in civilno družbo ter opozarjamo. da solidarnost ni samoumevna. Ko govorimo o podpori društvom, v resnici govorimo o tem, kakšna družba želimo biti: takšna, kjer nihče ne ostane sam.«

Katere dosežke fundacije poudarjate?

»Najbolj smo ponosni, da v času, ko potrebe rastejo, ohranjamo stabilnost sistema pomoči. Lani smo razdelili več kot 21 milijonov evrov in s tem omogočili delovanje 118 organizacij: 32 invalidskih in 86 humanitarnih. Za temi številkami niso zgolj programi, ampak ljudje. To je več kot 400.000 posameznikov po Sloveniji, ki so prejeli pomoč, podporo, terapijo, topel obrok, prevoz, svetovanje ali preprosto občutek, da niso sami. Omogočamo izvajanje več kot 500 programov. To pomeni, da pomoč ni osrediščena le v večjih mestih, ampak doseže tudi manjše kraje in podeželje, kjer so ljudje pogosto še bolj odrezani od storitev. Ponosni smo, da smo zgradili mrežo, ki deluje vsak dan - tiho, brez velikih naslovnic, a z zelo konkretnimi učinki v življenju ljudi. S forumi Partnerstvo za prihodnost pa odpiramo širšo razpravo, kako kot družba skrbimo za najranljivejše. Povezujemo politiko, gospodarstvo in civilno družbo, ker vemo, da FIHO ne more in ne sme biti edini vir podpore. Iščemo nove rešitve in vire financiranja, saj so potrebe organizacij skoraj dvakrat večje od razpoložljivih sredstev. Naše delo dokazuje, da dobro organizirana solidarnost deluje.«

Koliko je po vaših podatkih dejanskih potreb oziroma koliko potreb invalidskih in humanitarnih organizacij lahko pokrije sofinanciranje FIHO?

»Če pogledamo številke, lahko pokrijemo približno polovico izraženih potreb. Da bi zadostili vsem programom, bi potrebovali vsaj še enkrat toliko sredstev. FIHO je pomemben steber financiranja predvsem tam, kjer drugih virov preprosto ni. A fundacija ne more nositi vsega bremena. Zato ves čas opozarjamo, da potrebe invalidskih in humanitarnih organizacij niso 'dodatna želja', temveč nujni del socialne varnosti. To mora razumeti in podpreti vsa družba.«

Kako FIHO ukrepa, če računsko sodišče ali finančna uprava ugotovita nepravilnosti pri dodeljenem denarju posamezni organizaciji?

»Pri javnem denarju ne sme biti sivih con. V FIHO imamo jasno postavljena pravila, večstopenjski nadzor in redne kontrole porabe sredstev. Vsaka organizacija mora natančno poročati, za kaj je denar porabila, in to tudi dokazati z dokumentacijo. Transparentnost ni formalnost, ampak pogoj za zaupanje. Če ugotovimo nenamensko porabo, sredstva brez izjeme zahtevamo nazaj. Če se pojavi sum hujših kršitev ali kaznivega dejanja, zadevo odstopimo pristojnim institucijam. Tu ni popuščanja in ni zaščite kogar koli. Letno razdelimo več kot 20 milijonov evrov in prav vsak evro mora imeti jasen namen. Naša odgovornost je do ljudi, ki pomoč potrebujejo, in do javnosti, ki upravičeno pričakuje pošteno, zakonito in pregledno upravljanje sredstev.«

Koliko izrednih nadzorov nad uporabo sredstev ste uvedli v zadnjih letih? Ste ugotovili nepravilnosti?

»V zadnjih treh letih smo izvedli štiri izredne nadzore. Glede na obseg sredstev in število organizacij je to razmeroma malo, kar kaže, da sistem deluje urejeno. Pri nekaterih organizacijah smo odkrili manjše administrativne nepravilnosti, predvsem pri vodenju evidenc, ki so jih morale odpraviti. V enem primeru smo zaznali resnejšo kršitev in zahtevali vračilo nenamensko porabljenih sredstev. Ključno je, da nadzor deluje. Nepravilnosti odkrijemo, jih odpravimo in s tem varujemo javna sredstva ter zaupanje ljudi.«