Predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar: FIHO dela čudeže za pomoči potrebne

Forum Partnerstvo za prihodnost je v Unionski dvorani organizirala Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO), da bi povezala predstavnike države, gospodarstva in civilne družbe v razpravi o tem, kako zagotoviti dostojno življenje vsem prebivalcem in prebivalkam Slovenije.

Forum je odprl direktor FIHO, Borut Sever, ki je poudaril, da je naloga celotne družbe, da stori več za sočloveka: »Vsi smo odgovorni za tiste, ki so poleg nas. Naj bo naša država vključujoča in enakopravna – in naj nihče ne ostane sam. Danes je največja vrednost FIHO prav v ljudeh, ki stojijo za organizacijami. Brez njih bi bila Slovenija siromašnejša, še več ljudi bi ostalo na robu,« je dejal.

Ob tem je spomnil, da v Sloveniji skoraj vsak peti prebivalec živi v stiski ter da FIHO danes sofinancira 118 organizacij in več kot 500 tisoč programov, ki pomagajo približno 400 tisoč posameznikom.

Uvodni nagovor direktorja FIHO, Boruta Severja (Foto: Barbara Reya)

Poziv k solidarnosti in prostovoljstvu

V osrednjem pogovoru z direktorjem FIHO Borutom Severjem je predsednica Republike Slovenije, dr. Nataša Pirc Musar, poudarila, da je Slovenija ena izmed držav z najmanjšim razkorakom med bogatimi in revnimi, kar je posledica močnega srednjega razreda in solidarnosti. »Če bomo znali ohraniti trdnost srednjega razreda, bomo ostali na pravi poti. Če bo izginil, bomo imeli velike težave,« je dejala.

Predsednica je izrazila, da je ponosna na prostovoljstvo ter delo invalidskih in humanitarnih organizacij, ki po njenih besedah pogosto opravijo naloge, ki bi jih sicer morala opravljati država. »Okvir v naši državi, ki ga predstavlja FIHO, je diamantov vreden. Fundacija z denarjem Loterije Slovenije dela čudeže,« je poudarila in dodala, da je slovensko gospodarstvo družbeno odgovorno ter da številna podjetja s podporo projektom organizacij dokazujejo, da vlagajo v ljudi.

Spomnila je tudi na solidarnost Slovencev ob naravnih nesrečah, ki jo kot zgled pogosto izpostavljajo tuji državniki. Ob tem je pozvala k spremembi miselnosti uradnikov in k uresničevanju ustavne zaveze, da je Slovenija socialna država. Predsednica RS je posebej poudarila pomen prostovoljcev: »Lani je več kot 250 tisoč prostovoljcev opravilo 8,5 milijona ur dela. To je največji dokaz, da smo narod, ki zna stopiti skupaj.« Kot je dejala, so ta, mala dejanja pogosto spregledana, a neprecenljiva za dobrobit družbe.

Predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar si je v spremstvu direktorja FIHO, Boruta Severja, in predsednice Sveta FIHO, dr. Nataše Sorko, ogledala razstavo v avli pred Unionsko dvorano (Foto: Barbara Reya).

Stiske in tabuji – izzivi prihodnosti

Dotaknila se je tudi težkih življenjskih zgodb staršev otrok z redkimi boleznimi. Poudarila je, da zbiralne akcije, kot so zamaški ali SMS-donacije, razkrivajo vrzeli v zdravstvenem sistemu, kjer ZZZS ne krije zdravil, ki niso registrirana na ravni Evropske unije. »Včasih srce boli, ko poslušaš te zgodbe. Starši bi dali vse za svoje otroke, a se znajdejo v boju s sistemom,« je dejala in dodala, da tam, kjer je volja, vedno obstaja tudi pot.

Ob tem je poudarila pomen osnovnega socialnega čuta in vsakodnevne medčloveške pomoči. »Naše prebivalstvo se stara. Pomislimo, kako lahko pomagamo sosedi – jo vprašamo, če potrebuje kaj iz trgovine ali ji zgolj namenimo prijazno besedo.«

Posebej je opozorila na vse pogostejšo stisko mladih, saj po raziskavah kar 38 odstotkov razmišlja o samomoru. »Na to se moramo odzvati kot družba in tudi kot gospodarstvo, ki se vse pogosteje srečuje s posledicami duševnih stisk mladih zaposlenih.«

Goran Dragić: Moje poslanstvo je vračati družbi

Po razpravi je sledil nagovor košarkarskega zvezdnika, humanitarca, Gorana Dragića, ki je poudaril pomen vračanja družbi in pomoči sočloveku: »Moje poslanstvo je, da vrnem okolju, kjer sem odraščal. Imel sem eno najlepših otroštev, otroštvo na igriščih. Denar ni vse v življenju, najpomembnejši so prijateljstvo, družina in to, da znaš pomagati. Moja fundacija zato pomaga športnikom paraplegikom, omogočamo jim invalidske vozičke. Treba jim je pomagati!«

Življenjska zgodba Nine Wabra Jakič
Okrogla miza se je začela z ganljivo življenjsko zgodbo Nine Wabra Jakič, ki je opisala svojo izkušnjo bolezni in pomen podpore bližnjih ter organizacij. »Življenje je prečudovito. Živim drugo življenje in mi je bolj všeč kot prejšnje. Včasih sem bila stroj na vseh področjih, danes pa znam ceniti drobne stvari, ki jih prej nisem opazila. Ko te v bolnišnici tri mesece hranijo in ti nato nekdo prinese prilagojeno žlico, s katero lahko sam ješ – takšen dar prepoznaš,« je povedala.

Posebno je poudarila pomen odprtega pogovora in rušenja tabujev: »Rušimo tabuje, brez zadreg govorimo o življenjskih stvareh, četudi v marsikom vzbujajo stisko. Tako podiramo meje in otroci so krasen zgled za to. Včasih moramo otroku pustiti vprašanje, na primer: zakaj je ta gospa na vozičku? Tako zabrišemo meje neenakosti. Želim si, da ne bi bilo več nenavadno, da srečamo osebe na vozičku. Običajno življenje bi moralo biti običajno tudi za invalide.«

Ob tem je opozorila, da brez pomoči organizacij ne bi mogla živeti polnega življenja. »Spomnim se še, ko sistem osebne asistence še ni bil tak, kot je danes. Odkar imam na voljo pomočnice – krasna dekleta, ki so podaljšek mojih rok – sem postala polnovreden človek, lahko sem mama. Življenja si brez teh programov ne predstavljam. Omogočajo mi vsakdanje življenje, so vstopnica v življenje. Želim si, da bi vsi, ki pomoč potrebujejo, to imeli na voljo.

Blaž Cvar: Potrebujemo sistem, ki bo omogočal redno in preventivno pomoč
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar je poudaril, da Slovenci vedno znamo stopiti skupaj ob naravnih nesrečah in nujnih primerih, a bi morali ustvariti sistem, ki bi spodbujal pomoč že preventivno. »Iz obrtniških družin nosimo vrednote sočutja in delavnosti. A v vsakdanjem tempu pogosto pozabimo na tisto, kar je res pomembno. Ko pride nesreča, se odzovemo, a zakaj ne bi sistem spodbujal, da to delamo redno?« je dejal.

Po njegovem podjetja pogosto želijo darovati več, a jim obdavčitev in nezaupanje sistema to otežujeta. »Donacije ne smejo biti le priložnostne geste, temveč del našega vsakdana,« je zaključil.

Kako vsem članom naše družbe omogočiti enakopravne možnosti za vključenost, ustvarjanje in sodelovanje v družbi, so razpravljali Brane Kastelic, Nina Wabra Jakič, Blaž Cvar, Romana Girandon in Nataša Sorko (Foto: Barbara Reya)

Dane Kastelic: FIHO mora imeti zagotovljen sistemski vir
Predsednik Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide pri Državnem svetu RS ter predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic je poudaril, da je zaradi poslanstva, ki ga FIHO opravlja, nujno zagotoviti stabilen in sistemski vir financiranja fundacije. »Osnova je stabilno gospodarsko okolje. Če želimo, da bo gospodarstvo radodarnejše, mu moramo zagotoviti dobro delovno okolje. Slovenci in Slovenke smo zelo empatični, tega ne smemo prezreti. Na tem moramo graditi – in spodbujati gospodarstvo ter vse nas, da prispevamo družbi,« je dodal.

Romana Girandon: Srečka ni le igra, ampak pomoč sočloveku
Predsednica uprave Loterije Slovenije Romana Girandon je poudarila, da je Loterija Slovenije strateška naložba države, katere ključni finančni učinek je podpora FIHO in Fundaciji za šport. »Naša primarna naloga je skrb za varne igre in ustvarjanje družbene koristi. Letos bomo za FIHO prispevali približno 23 milijonov evrov koncesijskih dajatev in dividend, kar predstavlja približno 90 odstotkov vseh njegovih sredstev,« je pojasnila.

Ob tem je opozorila, da srečka ni zgolj igra, temveč vedno tudi del pomoči sočloveku. »Tudi če sami ne zadenete, nekdo drug ob vaši igri dobi nekaj pomembnega. Želimo si, da bi ljudje vedeli, kako konkretno njihovo igranje pomaga,« je dejala.

Dr. Nataša Sorko: »Skupaj gradimo družbo, kjer nihče ne ostane sam«

Predsednica Sveta FIHO, dr. Nataša Sorko, je poudarila, da je fundacija partnerica države in družbe ter da je ravno zato forum Partnerstvo za prihodnost tako pomemben. »Naša naloga je biti tukaj za posameznika. Pri tem igrajo invalidske in humanitarne organizacije vlogo posrednikov – že prijazna beseda in pozitivna naravnanost sta lahko prva pomoč. Na prostovoljcih in zaposlenih, ki vsak dan dajejo svoj čas in energijo, temelji uspeh fundacije,« je dejala.

Ob tem je opozorila na obseg stisk, ki jih FIHO naslavlja: »Z vsakim posameznikom so povezani še njegovi družinski člani. Če pogledamo številke, je to strašljivo. Danes uspemo nasloviti približno polovico potreb, kar ni dovolj. Potrebujemo stalnost in rast, da bo načrtovanje dejavnosti mogoče dolgoročno.«

Dr. Sorko je izpostavila, da fundacija sama ne more nositi celotnega bremena. »Želimo si partnerstev, ne občutka, da stojimo vsak na svojem otoku. Zgraditi moramo skupen prostor, kjer skupaj iščemo rešitve – država, podjetja, skupnost, posamezniki in organizacije. Samo tako bomo naslovili čim več stisk. Čeprav si želimo, da bi jih bilo manj, se moramo zavedati, da brez sodelovanja to ne bo mogoče,« je zaključila.