Starejši za starejše: že več kot 20 let

Ob koncu leta 2025 smo zbirali zgodbe dobrih praks in želje za prihajajoče leto. Ena največjih nevladnih organizacij v Sloveniji – Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) – se je odzvala s prispevkom članice, prostovoljke in predsednice Programskega sveta o programu Starejši za starejše. Pripoved Vijole Bertalanič odraža plečenito poslanstvo programa. Več o tem in česa si želi v novem letu preberite spodaj.
V okviru Zveze društev upokojencev Slovenije že 21 let deluje program Starejši za starejše. Začetki programa segajo v leto 2004, ko so takratno vodstvo ZDUS in prostovoljke iz Filantropije ugotovili, da je veliko upokojencev še sposobnih, da bi pomagali drugim starejšim. Ugotovili so tudi, da je veliko starejših potrebnih pomoči, med temi so bili tisti, ki so živeli sami, osamljeni, in tisti z dna naše družbe. In tako se je začel oblikovati program, ki se je v 20 letih razvil v program, ki ga izvajamo še danes. Program temelji na plemenitem poslanstvu prostovoljstva in medgeneracijskega sodelovanja. Bistvo programa je, da starejši prostovoljci obiskujejo vrstnike, ki še živijo v domačem okolju ter jim nudijo dragoceno podporo in družbo. Kot motivacija za prostovoljstvo je bila izpostavljena potreba po pomoči ljudem, njihovem osebnemu razvoju, negovanju čuta za delo z ljudmi.
Starejšega človeka moramo sprejemati takega, kot je, z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Zato se morajo bodoči prostovoljci usposobiti za to delo z vseh vidikov, kot je poznavanje lastnosti starejših, pristop k starejšim, kako se z njimi pogovarjati, kako prepoznati različne bolezni, ki vplivajo na starejše, varovanje osebnih podatkov, kako prepoznati stiske starejših, kjer je treba biti posebno pozoren (zanemarjanje, zloraba starejših, izkoriščanje…). Prav v ta namen morajo opraviti uvodno izobraževanje vsi novi prostovoljci, ki prek tega ugotovijo, ali želijo to delati ali ne. Vsa ta leta smo za prostovoljce v programu organizirali posebno izobraževanje za društvene koordinatorje, največkrat v Hotelu Izola, za vse druge pa po pokrajinah. Prostovoljci se izobraževanj radi udeležujejo, ker jim to daje pri njihovem delu na terenu več podpore.
Prostovoljci na terenu obiskujejo vse starejše nad 69 let, ne glede na to, ali so člani društev upokojencev ali ne. Z njimi se pogovorijo, jim predstavijo program in jih povprašajo, ali bodo sodelovali v programu oziroma ali dovolijo, da se jih bo obiskovalo. Vsak vprašani se potem sam odloči, ali bo sodeloval oziroma ali želi, da se ga obiskuje in v kakšnih intervalih.
Po prvih obiskih se opravi tudi kratka anketa, kjer želimo pridobiti podatke, v kakšnih razmerah starejši živijo (ali lahko preživijo s svojim dohodkom, živijo v stanovanjih brez vode, brez kopalnice, kakšno imajo ogrevanje in tako dalje). Starejšim, ki jih obiskujemo, nudimo različne vrste pomoči, največ pa je druženja (približno 40 odstotkov). Prav družabništvo je za starejše, ki živijo sami, najbolj pomembno. Samota starejše ubija, bežijo v depresije in ne morejo več iz začaranega kroga. Naslednje oblike pomoči so sprehodi, prevozi, pomoč pri hišnih opravilih, dostav iz trgovine, dostava hrane, humanitarni paketi, pomoč pri osebnih opravilih, telefonska pomoč in drugo. Veliko se dela tudi na svetovanju starejšim v primerih, ko rabijo pomoč, ki je prostovoljci ne morejo urediti, usmerimo jih na pristojne službe oziroma jim svetujemo, katere pravice si lahko uredijo in kje. Tako so naše prostovoljke dobro seznanjene tudi z novim Zakonom o dolgotrajni oskrbi in vedo svetovati starejšim na terenu, kje si lahko kaj uredijo. Ker pomoč nudijo starejši, jim vedno pravimo, da naj delajo tisto, kar lahko in ne obremenjuje njihovega zdravja.
Program v Sloveniji deluje v 240 društvih, usposobljenih je približno 3400 prostovoljcev, v vseh teh letih je bilo v program vključenih 218.828 uporabnikov, opravili smo 1.400.351 obiskov in organizirali 737.508 pomoči in storitev, kar je prejelo 130.678 uporabnikov. V času delovanja programa smo opravili več kot 12 milijonov prostovoljskih ur.
Prostovoljstvo je v Sloveniji premalo cenjeno. Želimo si le, da se nas prepozna, da nas družba tudi nagradi oziroma nam v okolju, kjer delamo, to prizna in občasno tudi pohvali.
Naš program so prepoznali v Evropi, leta 2017 smo dobili priznanje evropskega parlamenta DRŽAVLJAN EVROPE. V letu 2024 pa smo prejeli tudi priznanje in nagrado predsednice države dr. Nataše Pirc Musar. Na obe priznanji smo posebej ponosni in nam dajeta motivacijo za nadaljnje delo.
Med starejšimi na terenu in prostovoljci, ki jih obiskujejo, so se stkali posebni odnosi, prijateljstva, zaupanje. To je tisto, kar daje veliko vsem, tako starejšim, ki se jih obiskuje, kot tudi tistim, ki pomagamo. Veliko objemov, stisk rok, lepih besed je danih našim uporabnikov in prav je tako. To so stvari, ki nič ne stanejo, vzamejo nam le nekaj našega časa, tistim, ki jih obiskujemo, pa to veliko pomeni.
Slogan programa SzS je »DANES JAZ POMAGAM TEBI, KO BOM PA SAM RABIL POMOČ, PA BO NEKDO POMAGAL MENI«. Druži nas starejše in tako naj bo še naprej, pomagajmo drug drugemu, da bo starost lepša za vse.
Pripravila: Predsednica programskega sveta programa starejši za starejše, Vijola Bertalanič