Svet, ki ga soustvarjamo: leto 2025 skozi oči tistih, ki skrbijo za najranljivejše

12. 12. 2025

Kaj je bil največji dosežek v tem letu in česa si željo za vse, ki živijo v stiski? Na ti vprašanji so odgovarjali predstavniki organizacij, ki z vsakodnevnim delom skrbijo za najranljivejše. Njihovi dosežki – od zakonodajnih premikov in programskih nadgradenj do neprecenljive moči prostovoljstva – kažejo, da se spremembe zgodijo, ko skupnost vztraja. Ob vstopu v novo leto pa jih povezuje želja po bolj pravičnem, sočutnem in opolnomočenem svetu za vse.

Miha Jakopin, predsednik društva KPŠRD »Karel Jeraj«

Kar sredstva FIHO pomenijo nam invalidom, pomenita rastlinam sonce in voda. Njihova sredstva so pomembna za nemoteno delovanje našega društva, saj tako slepim in slabovidnim članom omogočamo večjo aktivnost, vključevanje v družbo in dodatno izobraževanje, ki ga pridobimo z različnimi delavnicami in predavanji. Tudi v letu, ki se počasi izteka, smo s pomočjo FIHO izvedli nekaj odličnih dogodkov, ki si jih bomo vsi dobro zapomnili.

Eden od teh dogodkov je bila kuharska delavnica, na kateri smo pridobili nove veščine kuhanja in se naučili novih receptov. Na drugi delavnici nas je gospa Manca Ismajlova z dihalnimi vajami naučila pravilno dihati. Pika na i je bila naša strokovna ekskurzija v Pivko, kjer smo v DINA centru podrobno spoznali življenje zveri – medveda, risa in volka – ter obiskali vojaški muzej, v katerem smo slišali marsikaj zanimivega in spoznali nekaj naše zgodovine. V obeh muzejih so vodenje prilagodili naši skupini, tako smo določene stvari lahko tudi otipali. Prav vse te dogodke smo lahko izvedli zaradi dodeljenih sredstev FIHO, za kar smo vsi člani hvaležni. Tako širimo krog prijateljev ter krepimo znanje in samopodobo.

Jožica Filipčič, predsednica Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije

V letu 2025 nam največ pomeni napredek programa Bolnik–bolniku, ki ga zdaj izvajamo v osmih bolnišnicah po Sloveniji: UKC Ljubljana, UKC Maribor, SB Novo mesto, Slovenj Gradec, Murska Sobota, Celje, Nova Gorica in Izola. Število vključenih prostovoljcev-izvajalcev se je povečalo, še pomembneje pa je, da vse več bolnikov prejme iskren pogovor, razumevanje in podporo nekoga, ki je sam doživel podobno izkušnjo. Ta pristni stik ostaja temelj našega poslanstva.

mag. Tjaša Hrovat, strokovna delavka v Društvu za nenasilno komunikacijo

V letu 2025 smo nadaljevali in še okrepili delo na posodobitvah in izboljšavah programa za povzročitelje nasilja. Želimo, da program ustreza evropskim standardom, ki zagotavljajo največjo kakovost dela. Zavedamo se, da je za povečanje varnosti žrtev nasilja kakovostno delo s povzročitelji ključno. Vse spremembe, ki jih uvajamo, so zato osredotočene na potrebe žrtev nasilja in preprečevanje ter ustavljanje njihove ogroženosti.

Iztok Suhadolnik, predsednik Sončka – Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije

Največji dosežek naše organizacije v letu 2025 je zagotovo sodelovanje pri pobudi za sprejem predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (ZSV-L), ki smo jo 4. novembra 2025 sopodpisano poslali v Državni zbor. Ta pomemben korak predstavlja enega pomembnejših premikov na področju človekovih pravic odraslih in otrok z oviranostjo v Sloveniji.

Z njim zaključujemo dolgo, pogosto zahtevno, a vztrajno pogajalsko pot ter odpiramo vrata uresničevanju pravice do življenja v skupnosti – pravice, ki pripada vsakemu človeku. Hkrati pa utrjujemo temeljno pravico vseh otrok, da odraščajo v varnem, ljubečem in domačem okolju.

Ko stopamo v novo leto 2026, si želimo, da poslanke in poslanci prepoznajo pomen te spremembe ter s svojo podporo omogočijo bolj svetlo, vključujočo prihodnost ljudem z oviranostmi in njihovim družinam.

Simona Gerenčer, generalna sekretarka Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN

V letu 2025 sta za nas dva dosežka ključna in globoko simbolna. Prvi je sprejem samostojnega Zakona o uporabi jezika gluhoslepih, ki je bil dolgo pričakovan korak in končno priznava jezik gluhoslepih ter postavlja temelje, ki bi morali biti samoumevni. To je zmaga vztrajnosti skupnosti za dostojanstva oseb z gluhoslepoto.

Drugi dosežek je 20-letnica delovanja Združenja DLAN. Dve desetletji trdega dela, osebnih zgodb, prebojev in neštetih trenutkov, ko so ljudje z gluhoslepoto dokazali, da se ne pustijo utišati. To obletnico razumemo kot vrednoto, da tradicija šteje in da se spoštovanje začne tam, kjer je skupnost močna.

Dragica Mlinšek, predsednica Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije

Vseslovensko srečanje bolnikov s končno odpovedjo ledvic smo letos spomočjo FIHO in drugih sponzorjev organizirali 1. junija 2025 v Mariboru. Srečanja se je udeležilo 180 članov društev ledvičnih bolnikov.

Društvo Tvoj telefon

Ko pogledamo na leto 2025, nas najbolj navdaja eno – ljudje. Ponosni smo na vsako prostovoljko in prostovoljca, ki podnevi in ponoči dvignjo telefon – tudi takrat, ko je to težko, ko so utrujeni, ko je za njimi dolg dan. Ponosni smo na njihovo sočutje, ki ga ne more naučiti noben  priročnik, in na pogum, da ostanejo ob osebi v stiski, dokler glas na drugi strani ne zadiha malo lažje. Posebno nas gane tudi uspeh naših prostovoljk – med njimi prejemnice letošnjega državnaga priznanja za prostovoljstvo  – ki dokazujejo, da srčno delo ne ostane neopaženo. Vsak tak trenutek potrdi, da zmagujemo s tihimi, majhnimi dejanji, ki rešujejo dneve in včasih tudi življenja. In najbolj od vsega — ponosni smo na vsak klic, ki je našel pot do nas. To je največja potrditev, da naše delo resnično šteje.

Barbara Slaček, predsednica Društva gibalno oviranih in žrtev nasilja Vizija

Najbolj s ponosom povemo, da smo pred nasiljem obvarovali oziroma iz nasilnega okolja uspešno premestili šest gibalno oviranih oseb, žrtev nasilja, še 15 pa smo kontinuirano omogočali razbremenjevalne pogovore v smislu psihoterapije in hipnoterapije v podprogramu spremljanja življenjskih razmer oseb, ki so bile v preteklosti žrtve nasilja z invalidnostjo. Prav tako smo ponosni, da smo v letu 2024 pridobljeno novo vozilo za prevoz gibalno oviranih invalidov uspeli letos v tovornem delu nadgraditi s poglobitvijo za še lažji in varnejši prevoz.

Mirjana Mladič, predstavnica za stike z javnostmi v Društvu UP-ornik

Glede na to, da Društvo UP-ornik deluje na stoodstotni prostovoljski pogon in da smo povsem nesistemsko, minimalno financirani tako z lokalne kot z državne ravni (dobrih 10 odstotkov), je pravzaprav čudež, da zmoremo razdeliti toliko pomoči. Najbolj smo ponosni na zaupanje ljudi, ki se odzovejo na naše pozive in donirajo sredstva, tako da smo do zdaj uspešno izpeljali še vse akcije zbiranja.

prof. Suzi Kvas, zastopnica Društva regionalna varna hiša Celje

Petindvajset let je obdobje, v katerem se zamenjajo generacije, se preoblikujejo skupnosti in se spreminjajo družbene vrednote. A v teh letih je v naši organizaciji Društvu regionalna varna hiša Celje, nekaj ostalo enako: naša zaveza, da ustvarjamo prostor varnosti, spoštovanja in novih začetkov. Vsa ta leta delujemo neprekinjeno in uspešno krmarimo skozi občasno razburkana obdobja. V vseh teh letih smo v naših treh varnih hišah nastanili več kot 1800 uporabnic in njihovih otrok. Cenimo, da smo z nekaterimi od njih še vedno v stiku in da smo pomemben dejavnik pri ustvarjanju njihovih novih življenjskih zgodb. Z njimi se veselimo doseženih ciljev. Vsak nasmeh mamic in vsaka iskrica v očeh otrok sta neprecenljiva. V okolju, kjer delujemo, smo prepoznani kot pomemben deležnik pri reševanju problematike nasilja. Hvala FIHO za dolgoletno podporo pri izvajanju našega programa.