Vse več ljudi potrebuje pomoč, razkorak med potrebami in sredstvi pa se povečuje

29. 07. 2026

Ljubljana, 29. julij 2026 – Socialne razmere, s katerimi se sooča vse več prebivalcev Slovenije, se vsako leto bolj zaostrujejo. Število ljudi, ki živijo pod pragom tveganja revščine ali so izpostavljeni socialni izključenosti, se povečuje, posledice pa neposredno občutijo invalidske in humanitarne organizacije, ki vsakodnevno odgovarjajo na vse več prošenj za pomoč.

Razkorak med potrebami in razpoložljivimi sredstvi se pri tem vztrajno povečuje. Organizacije, ki jih sofinancira FIHO, so na letošnji javni razpis prijavile za skupaj več kot 45 milijonov evrov potreb. To za več kot polovico presega sredstva, ki so fundaciji dejansko na voljo.

Rast življenjskih stroškov, višje cene energije, hrane in storitev ter posledice pretekle inflacije so najbolj prizadele ljudi z nižjimi dohodki, med njimi brezposelne, invalide, kronične bolnike, upokojence in družine z otroki. Za številne med njimi podpora invalidskih in humanitarnih organizacij pomeni razliko med vključevanjem v družbo in socialno izolacijo.

»Poletje je za mnoge čas dopusta in brezskrbnosti. A za tisoče ljudi v Sloveniji je to čas, ko se stiska še bolj pozna, ker si počitnic, včasih pa niti osnovnih stvari za svoje otroke, ne morejo privoščiti. Ustava pravi, da smo socialna država. To mora nekaj pomeniti tudi v praksi tudi zanje,« pravi direktor FIHO Borut Sever.

 

Vse več ljudi pod pragom revščine

Lani se je stopnja tveganja revščine v Sloveniji zvišala, pod pragom revščine je živelo približno 298 tisoč prebivalk in prebivalcev Slovenije, kar je 22 tisoč več kot v letu 2024. Zvišala se je tudi stopnja tveganja socialne izključenosti, s čimer je bilo tveganju izpostavljenih 324 tisoč oseb. Naraščal pa je tudi delež dolgotrajne revščine.

 

Tveganja niso le teoretična

FIHO opozarja, da negotovost, povezana z morebitnimi spremembami državnega financiranja in proračunskimi ukrepi, ni omejena zgolj na posamezne resorje. Če bi ti zajeli tudi področje socialnega in invalidskega varstva, bi to lahko neposredno ogrozilo stabilnost delovanja invalidskih in humanitarnih organizacij ter s tem storitve, od katerih je odvisnih več sto tisoč ljudi.

V Sloveniji živi med 160 in 170 tisoč oseb z različnimi statusi invalidnosti, kar predstavlja približno osem odstotkov prebivalstva. Kljub delovni aktivnosti so invalidi pogosto izpostavljeni tveganju revščine in nižjim dohodkom, dodatno pa jih lahko prizadene tudi energetska revščina, ki se pojavlja pri približno desetini oseb z invalidnostjo. K temu se pridružujejo dolge čakalne dobe v zdravstvu in vrzeli pri dostopnosti javnih storitev, ki ostajajo izziv zlasti zunaj urbanih središč.

 

Potrebe presegajo razpoložljiva sredstva

FIHO je v letu 2025 sofinancirala delovanje 118 invalidskih in humanitarnih organizacij – 32 invalidskih in 86 humanitarnih – ter tako zagotavljala podporo več kot 400 tisoč Slovenkam in Slovencem.

A direktor FIHO opozarja, da je razkorak med potrebami in razpoložljivimi sredstvi vse večji: organizacije so na javni razpis prijavile za skupaj več kot 45 milijonov evrov potreb, kar za več kot polovico presega razpoložljiva sredstva FIHO. »Življenjski stroški se višajo, revščina narašča, podaljšujejo se čakalne dobe v zdravstvu. To se neposredno odraža v povečanih potrebah. A za številkami so konkretni ljudje, zato je stabilno financiranje organizacij nujno,« poudarja.

 

Dialog in iskanje stabilnejše prihodnosti

Fundacija opozarja, da bi morebitno zmanjšanje virov financiranja neposredno ogrozilo delovanje invalidskih in humanitarnih organizacij ter s tem pomoč najbolj ranljivim. Brez zadostnih dodatnih virov bi bilo lahko ogroženo delovanje več kot 30 invalidskih in skoraj 90 humanitarnih organizacij, kar bi prizadelo posameznike, ki so od njihovih programov neposredno odvisni.

FIHO se na zaostrene razmere odziva tudi s krepitvijo dialoga med državo, gospodarstvom in civilno družbo. V ta namen letos že tretjič organizira javni forum Partnerstvo za prihodnost, ki povezuje uporabnike, organizacije, strokovnjake in predstavnike države pri iskanju dodatnih virov financiranja ter dolgoročnih rešitev za blaženje socialnih stisk. Partnerstvo za prihodnost bo 6. oktobra in bo potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar.

 

Človekove pravice, ki morajo živeti v praksi

Letošnji forum bo odprl razpravo o tem, da človekove pravice niso abstraktno načelo, temveč konkretno življenjsko vprašanje, ki zaživi šele takrat, ko imajo ljudje dostop do ustrezne podpore.

»Stabilno in predvidljivo financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij ni le vprašanje izvajanja posameznih programov, temveč eden od temeljev socialne varnosti v Sloveniji. Omogoča, da človekove pravice ne ostanejo le zapisane, ampak prek teh programov zaživijo v praksi,« je poudaril direktor FIHO Borut Sever.